Ogrevalna
tehnika in tehnika izdelave odvodov dimnih plinov - glavnih sestavnih delov ogrevalnega
sistema - sta se v preteklih nekaj letih temeljito spremenili.
Do prvih velikih sprememb je prišlo ob koncu 50-ih in v začetku 60-ih
let. Obseg kotlov na trda goriva se je zamenjalo s kotli na olje. Posledica tega je bila,
da so se temperature in masni tok dimnih plinov občutno zmanjšale. Predvsem na
podstrešju in na delih dimnika nad streho je temperatura dimnih plinov padla pod
temperaturo rosišča vodne pare, kar je privedlo do kondenzacije dimnih plinov. Voda in
agresivni ostanki dimnih plinov so se nabirali na notranji steni dimnika, zaradi tega je
počasi prihajalo do vlaženja konstrukcije dimnika in končno v velikem obsegu do premočenja
dimnika.
Še več problemov je nastalo ob koncu 70-ih in v začetku 80-ih let.
Energetska kriza, katero so povzročili naftni šejki, je strahovito podražila ogrevanje.
Istočasno je prišlo tudi do temeljne spremembe v uporabi energentov. Število ogrevalnih
naprav na plin je stalno naraščalo.
Rastoče zavedanje okolja je storilo ostalo. Postalo je jasno, da
CO2, ki se izloča pri zgorevanju fosilnih goriv, merodajno
povzroča tako imenovan efekt tople grede. Tudi s stališča varstva okolja je nastala
potreba, da se občutno zmanjša poraba energije za ogrevanje stanovanjskih objektov.
Industrija se je odzvala in
v kratkem času na tržišču ponudila novo, mnogo bolj gospodarno generacijo kotlov. Ker
pa so bile temperature dimnih plinov nove generacije kotlov znatno nižje od temperatur
njihovih predhodnikov, se je s tem obremenitev dimnikov še povečala.
Naslednji otežujoči vplivni dejavnik je predstavljala višja količina
vodne pare v dimnih plinih. Pri ogrevanju na olje je potrebno računati s 7% vodne pare v
dimnih plinih. Pri plinu se ta količina poveča na 14%.
Vzporedno s spreminjajočo se ogrevalno tehniko in s tem povezanim povečanjem
poškodb dimnikov, so se razvili najrazličnejši, na te nove pogoje naravnani postopki
sanacije. Široka paleta ponudbe se prične z vgrajevanjem tankega sloja lahkega betona,
pa vse do montaže novih notranjih tuljav iz nerjavnega jekla, keramike ali specialnega
stekla.
Pri izbiri sanacijskega sistema, naj bi se posvetovali s strokovnjakom
npr. področnim dimnikarjem ali dobrim podjetjem za sanacijo ali proizvajalcem dimnikov.
Važno je, da “svetovalec”
ne zagovarja enostransko samo določenega
materiala, temveč, kot to dela podjetje Jeremias, ponuja celotno paleto sanacijskih
materialov in postopkov.
Samo kompletna ponudba omogoča objektivno svetovanje in na objekt
naravnane rešitve problema. |
